Koalicija kljub referendumski grožnji v potrjevanje novega medijskega zakona

Poslance prihodnji teden že čaka prva izredna seja državnega zbora po vrnitvi s počitnic. Zahtevo za njen sklic naj bi koalicija vložila v torek, na dnevnem redu seje, ki je predvidena prihodnjo sredo, pa je tudi zadnja oziroma tretja obravnava novega zakona o medijih, ki ga je vlada na zadnji dan lanskega leta sprejela na silvestrski dopisni seji.

Potrjevanje novega krovnega medijskega zakona, ki po navedbah ministrstva za kulturo po več kot 20 letih prinaša "celovito prenovo medijske zakonodaje", se je v parlamentu nato precej zavleklo. Poslanci bi morali o njem odločati že maja, a je koalicija predlagala umik obravnave. Na ministrstvu so takrat pojasnili, da je bila preložitev potrebna zaradi preučitve novih pripomb in da bo zakon potrjen junija.

A se to ni zgodilo. Koalicijski poslanci so namreč predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predlagali, da zakona ne uvrsti na junijsko redno sejo. Kot razlog za to so navedli, da želijo opraviti "dodaten razmislek" o pripombah, ki so bile na zakon podane med sprejemanjem v državnem zboru.

Avšič Bogovič: Na začetku smo morda nekoliko hiteli, zdaj smo bistveno bolj preudarni

Vendar pa naj bi se po informacijah N1 v koaliciji dogovorili, da v tretji obravnavi na zakon ne bodo vlagali novih amandmajev. To pomeni, da se besedilo zakona, ki so ga na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz vrst Levice pripravljali kar dve leti in pol, vmes pa je bil tudi dolgo v javni obravnavi, pred zadnjim branjem v državnem zboru ne bo spremenilo.

Zakaj so potem v koaliciji s potrditvijo novega medijskega zakona čakali vse do septembra? "Skrajni čas je, da se ta zakon sprejme, ker se tega področja več let ni nihče dotikal. Smo pa zdaj bistveno bolj preudarni kot na začetku, ko smo želeli nekoliko pohiteti z zadevami, in pri vsaki zadevi iščemo dialog z vsemi deležniki. Politika je stvar dialoga in iskanja kompromisov," za N1 odgovarja vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič.

Ker zakona v trenutni fazi potrjevanja v parlamentu niti ni več mogoče bistveno popraviti, so se že pred časom tudi v koaliciji pojavili namigi, da je bil začasno pospravljen v predal zaradi grožnje z morebitnim novim referendumom. Avšič Bogovič takšne navedbe odločno zavrača: "Očitno se bo pri vsaki zadevi, ki jo bodo hoteli še enkrat premisliti, reklo 'bojijo se referenduma'," je poudarila.

Ob tem ne gre spregledati, da je koalicija nov medijski zakon začasno umaknila po tem, ko je največja opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše slavila prepričljivo zmago na referendumu o dodatkih k pokojninam za umetnike. Ravno iz vrst SDS pa prihajajo ostre kritike na račun novega zakona, začenši z obtožbami o omejevanju medijske svobode in uvajanju cenzure.

Se nam obeta trojni referendum?

Ali je Janševa stranka na krilih nedavne referendumske zmage nekaj mesecev pred rednimi parlamentarnimi volitvami pripravljena iti do konca in nov zakon o medijih izpodbijati na referendumu, še ni znano. Pred začetkom počitnic naj v SDS o tem še ne bi razpravljali, se pa tej temi verjetno ne bodo mogli izogniti, ko se bo prihodnji teden znova sestal izvršilni odbor stranke.

Avšič Bogovič ni želela ugibati, ali bi medijski zakon lahko doletel referendum. Po naših informacijah pa znotraj največje koalicijske stranke prevladujejo ocene, da morebitnega referenduma o novem zakonu o medijih ni mogoče izključiti. Če bo referendumska pobuda na koncu res vložena, pa si v Svobodi želijo, da bi volilci o medijskem zakonu odločali na "referendumskem dnevu".

Za zdaj kaže, da bi volilci na referendumu predvidoma v drugi polovici novembra lahko odločali o najmanj dveh zakonih. V državni zbor sta bili namreč že vloženi pobudi za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o noveli zakona o urejanju trga dela. Zbiranje 40.000 podpisov volilcev, ki so potrebni za razpis referenduma, se bo v primerih obeh vloženih pobud začelo v ponedeljek, 1. septembra.

Če bo pobuda za referendum vložena tudi v primeru medijskega zakona, bi se zbiranje podpisov za razpis referendum lahko začelo najpozneje v drugi polovici septembra. To pa omogoča sočasno izvedbo vseh treh referendumov, poudarjajo nekateri naši sogovorniki iz Svobode. V največji vladni stranki je ob tem mogoče zaslediti ocene, da več različnih tem lahko na volišča privabi več levosredinskih volivcev, s čimer se lahko referendumska bitka prevesi v njihovo korist.